Slovenian HOWTO
  Primoz Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
  v2.9, 15 February 1999

  Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.  (Note to English
  readers: this document addresses Linux localization issues specific to
  Slovenian users.)
  ______________________________________________________________________

  Table of Contents



  1. Uvod

     1.1 Kaj je Linux?
     1.2 Dogovor o zapisu

  2. Za nestrpne

     2.1 Nasi znaki na konzoli
     2.2 Nasi znaki v okolju X Window System

  3. Prikaz nasih znakov na zaslonu

     3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
     3.2 Konzola
     3.3 X Window System
     3.4 PostScript pod X11
     3.5 TrueType pod X11
        3.5.1 Freetype in xfsft
        3.5.2 Xfstt

  4. Tipkovnica

     4.1 Konzola
     4.2 X Windows System
        4.2.1 Xks

  5. Slovenski locale

     5.1 Programiranje z GNU gettext
     5.2 Poslovenjenje katalogov sporocil

  6. Poslovenjenje razlicnih programov

     6.1 Ukazne lupine
        6.1.1 bash
        6.1.2 tcsh
     6.2 Terminalski emulatorji
        6.2.1 xterm
        6.2.2 rxvt
     6.3 Pisarniski paketi
        6.3.1 WordPerfect
        6.3.2 Star Office
        6.3.3 Applixware
     6.4 Urejevalniki
        6.4.1 GNU emacs
           6.4.1.1 Starejse izdaje programa GNU emacs
           6.4.1.2 GNU emacs 20
        6.4.2 crisp
        6.4.3 vi
     6.5 Elektronska posta
        6.5.1 Pine
        6.5.2 elm
        6.5.3 Netscape Mail
     6.6 Svetovni splet
        6.6.1 Lynx
        6.6.2 Netscape Navigator
        6.6.3 Spletni strezniki
           6.6.3.1 Nacela
           6.6.3.2 Prakticni oziri
           6.6.3.3 Podrobnosti izvedbe
           6.6.3.4 Dolocitev nove pripone za staticne spise
           6.6.3.5 Dinamicno prekodiranje
           6.6.3.6 Metainformacija za spletni streznik W3C
           6.6.3.7 Datoteke ASIS za streznik Apache
           6.6.3.8 Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
     6.7 Delo na oddaljenem racunalniku
        6.7.1 Telnet
        6.7.2 rlogin
     6.8 TeX in LaTeX
        6.8.1 LaTeX 2.09
        6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
        6.8.3 LyX
        6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
        6.8.5 Stvarna kazala
     6.9 groff
     6.10 Perl
     6.11 Crkovanje: ispell
     6.12 Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
     6.13 Drugi programi
        6.13.1 Pregledovalnik less
        6.13.2 Koledar gcal

  7. Tiskanje

     7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
     7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
     7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
     7.4 Tiskalniki PostScript
        7.4.1 ogonkify
        7.4.2 GNU enscript
        7.4.3 a2ps

  8. Linux v Sloveniji

     8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
     8.2 Strezniki FTP
     8.3 Usenet
     8.4 Zastopniki za Linux

  9. O tem spisu

     9.1 Opombe k drugi izdaji
     9.2 Zahvala
     9.3 Vprasanja
        9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
        9.3.2 Nasi znaki v tem spisu
     9.4 Uporaba in razsirjanje
     9.5 Note to English readers


  ______________________________________________________________________

  1.  Uvod

  1.1.  Kaj je Linux?

  Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
  sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
  Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
  Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
  in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
  stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
  Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
  System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
  komercialnim razlicicam sistema Unix.

  Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.  Najnovejse
  razlicice programja za Linux je moc najti na:

       <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
       <ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>

  Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
  eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
  je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so v poglavju
  ``Linux v Sloveniji''.


  1.2.  Dogovor o zapisu

  V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
  sirine, npr.

       echo "Pozdravljeni"


  Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave, npr.

       ls datoteka


  Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime datoteka nado­
  mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.

  Z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih Unix oznacuje osnovno
  podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
  /home/uporabnik).  Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka $HOME.

  Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
  uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
  izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash).  Bralec ali bralka, ki
  uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
  primere

       SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA


  (ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopusca bash) v analogne

       setenv SPREMENLJIVKA vrednost



  2.  Za nestrpne

  To poglavje ponuja nekaksna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
  za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
  bodisi v graficnem nacinu, takoj zaceli tipkati z nasimi znaki, k
  branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru.  Omenim
  naj edino se to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
  Window System povsem neodvisna.


  2.1.  Nasi znaki na konzoli

  Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
  po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika Linuxa, vcasih
  pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z nasimi znaki:

  1. Omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu. Opisano v
     razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.

  2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
     ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.

  3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
     osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
     ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
     lupino).


  2.2.  Nasi znaki v okolju X Window System

  Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
  malenkost daljsa.

  1. Namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje X Window
     System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.

  2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.

  3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nase znake.
     Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.

  4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
     osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
     ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
     lupino).


  3.  Prikaz nasih znakov na zaslonu

  3.1.  Nabor znakov ``ISO Latin 2''

  ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
  ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
  ter arabska, hebrejska in grska pisava; v pripravi sta tudi armenska
  in gruzinska). Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
  racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
  mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
  sedezem v Zenevi.

  Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini,
  anglescini, bosnjascini, cescini, finscini, hrvascini, irscini,
  luziski srbscini, madzarscini, nemscini, poljscini, romunscini,
  slovascini, slovenscini, ter srbscini v latinicnem precrkovanju.

  Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
  in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
  srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
  nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.


  3.2.  Konzola

  Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
  Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
  distribucij Linuxa in se avtomaticno nalozi ob namestitvi sistema.
  Pisave in pretvorne tabele so zlozene v imeniku /usr/lib/kbd.
  (Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
  Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona.)

  V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
  keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
  installpkg.

  Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
  ukazom setfont. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
  standardu ISO Latin 2 v velikosti sestnajst pik:



  setfont lat2-16



  Za nas zanimive pisave so iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
  lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
  (pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuscamo).

  Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
  konzoli. Ce nam to ni vsec, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
  terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
  Zimmermana. Ta vsakic, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
  konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>


  Z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela,
  potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
  Izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos
  osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
  potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
  o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.


  3.3.  X Window System

  Kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z X
  Window System in streznikom XFree86.


  1. Pisave snamemo z najblizjega streznika FTP:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>


  Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejsi nabor pisav, kodi­
  ranih po ISO 8859-2, vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
  iso2-0.84.tar.gz. Po obicajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi­
  ramo in razpakiramo.

  2. Pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi
     imenikov. Obicajno je to podimenik v imeniku
     /usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vcasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
     /usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
     pa naj nas ne moti). Mozen primer:


       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/



  Ce imenikov s tem imenom se ni, jih ustvarimo.

  3. Streznik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
     distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
     formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
     Compiled Format). Starejse izdaje X Window System so namesto
     slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
     danes ne uporablja vec.


     ___________________________________________________________________
     for FILE in *.bdf
     do
       bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
     done
     ___________________________________________________________________


  (da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek vecih vrstic). Pisav v obliki
  BDF zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo.

  4. Streznik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
     izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku.


       gzip *.pcf



  Starejse izdaje streznika X podpirajo le stiskanje s compress.

  5. V vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko fonts.dir,
     ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
     XLFD) in imeni datotek.  Ustvarimo jo z ukazom


       mkfontdir



  Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.

  6. Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili nove
     pisave, kar storimo z ukazom xset:


       xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
       xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
       xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
       xset fp rehash



  Ce je slo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
  seznam vseh novo namescenih pisav.

  7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
     spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Streznik
     XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
     teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razlicnih
     distribucijah nastavitve videl tudi ze v datotekah
     /etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
     /usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiscemo niz FontPath in dodamo vrstice:


       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"



  To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
  prikazati tudi nase znake. Vec o tem, kako program, npr. xterm,
  pripravimo do tega, da zahteva nase znake, si preberemo v razdelku
  ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.


  3.4.  PostScript pod X11

  Streznik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
  ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
  (do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse,
  pri vecjih velikostih, npr. v graficnih programih, pa so vektorske
  pisave znatno lepse.

  Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
  pripravil Peter Soos. Pri namescanju v celoti sledimo postopku,
  opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov
  na zaslonu''. S streznika snamemo datoteko v obliki zip:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>


  Se vec pisav je zbrala ceska skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
  ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na

       <ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
       beta-1.0-4.noarch.rpm>


  Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
  in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ze pripravil
  datoteki fonts.scale in fonts.dir.  Ponovimo vajo z xset in v
  nastavitveno datoteko dodamo vrstico:


       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"



  Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System pozenimo
  xfontsel. Novo namescene pisave najdemo najhitreje, ce jih iscemo po
  ``crkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih zacetnicah) v
  prvem stolpcu (fndry). Izberite kaksno veliko povecavo (pxlsz) in
  primerjajte z rastrskimi pisavami!


  3.5.  TrueType pod X11

  Rasterizator za pisave TrueType se ni standardni del paketa X Window
  System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nacrtujejo vkljucitev
  podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.


  3.5.1.  Freetype in xfsft

  Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streznik pisav iz
  okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
  za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
  Werner Lemberg in sodelavci. Streznik je na voljo kot izvorna koda, s
  katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika X, ali pa kot ze preveden
  program za Linux.


       <http://www.freetype.org/>
       <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>
  Predpostavili bomo, da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do
  izvedljive datoteke xfsft.


  1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
     /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepisemo datoteke s
     pisavami TrueType.

  2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
     taksne datoteke je naslednji:

     ___________________________________________________________________
     5
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
     ___________________________________________________________________


  Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto datoteko.
  Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
  znake, jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
  nastetih petih kodnih naborov.

  Joerg Pomnitz je napisal programcek ttmkfdir, ki avtomaticno pregleda
  vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.

       <http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>



  3. V istem imeniku zatem pozenemo se mkfontdir. Ta ne bo napravil nic
     drugega, kot obstojeco datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
     v datoteko z imenom fonts.dir.

  4. S streznikom pisav xfsft bodisi prepisemo obstojeci streznik
     (navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kaksno drugo
     primerno mesto.

  5. Streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
     sluzi za zgled, ce nimate boljse:

     ___________________________________________________________________
     clone-self = off
     use-syslog = off
     client-limit = 20

     catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1

     error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors

     # in decipoints
     default-point-size = 120

     # x,y
     default-resolutions = 100,100,75,75
     ___________________________________________________________________



  Zdaj lahko pozenemo streznik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
  7100. Ce so na vasem sistemu ze zasedena, izberite druga. Za podrob­
  nosti si oglejte prirocnik xfs(1).

  xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &



  6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iscemo pisave, lahko preverimo,
     ce streznik deluje:


       fslsfonts -server localhost:7100



  7. Ce smo zadovoljni, dodamo streznik pisav med vire, kjer iscemo
     pisave, npr.


       xset fp+ tcp/localhost:7100



  Streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku, tako da
  ni potrebe, da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene
  vse pisave.

  Dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko
  /etc/XF86Config:


       FontPath "tcp/localhost:7100"



  3.5.2.  Xfstt

  Drugi streznik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
  Pisec teh vrstic z njim nima izkusenj, je pa z veseljem pripravljen na
  to mesto vkljuciti izkusnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
  in vseh zrcalih le-tega.


       <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>



  4.  Tipkovnica

  4.1.  Konzola

  Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
  najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
  Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
  o tej temi preberemo vec.  Paket je del vseh obicajnih distribucij in
  se nalozi avtomaticno ob namestitvi sistema.

  V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
  keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
  installpkg.


  Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
  zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakrsnihkoli
  razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
  /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Macek je ze pripravil tabelo
  preslikav za amerisko tipkovnico s 101 tipko:

       <http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>


  Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
  uporabo le-te je taksen:

  ______________________________________________________________________
  # Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
  setfont lat2-16
  # Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
  loadkeys slovene
  # ...in jo izberemo
  echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
  ______________________________________________________________________



  Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.

  Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornjih sest vrstic
  v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
  operacijskega sistema. Ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih znakov v
  ukazni lupini ``bash'', je to najnujnejse, kar je potrebno za pisanje
  po slovensko v tekstovnem nacinu.


  4.2.  X Windows System

  V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
  ukazom xmodmap.  Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico s 102 ali 105
  tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>


  Uporaba je enostavna:

       xmodmap Xmodmap.sl.pc102


  Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys­
  tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
  podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno amerisko tip­
  kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Ce je
  ne, si jo lahko pripravimo sami: preden nalozimo slovensko preslikavo
  tipkovnice, pozenemo:

       xmodmap -pke > Xmodmap.us


  To potem nalozimo enako kot slovensko tabelo.

  Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
  ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
  sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
  uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
  /etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomaticno nalozi ob vsakem zagonu X
  Window System. Ce se ne nalozi, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
  njej mora biti nekaj takega kot:

  ______________________________________________________________________
  usermodmap=$HOME/.Xmodmap
  sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap

  if [ -f $sysmodmap ]; then
      xmodmap $sysmodmap
  fi

  if [ -f $usermodmap ]; then
      xmodmap $usermodmap
  fi
  ______________________________________________________________________



  Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
  lupini omogociti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').


  4.2.1.  Xks

  Cesko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
  lotilo drugace. Njihov produkt Xks je streznik, ki se vgnezdi med
  streznik X in namenske programe ter prestreze vse dogodke KeyPress ter
  jih po potrebi modificira. Ta resitev deluje tudi pri slabo napisanih
  programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
  tudi resitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
  slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
  neme tipke).

       <http://www.informatica.cz/>


  Xks je program na pokusino (shareware); registracija izvedbe za Linux
  stane 900 ceskih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
  zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljucil na
  to mesto izkusnje drugih.


  5.  Slovenski locale

  Z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega okolja,
  odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
  informacija o tem, kateri znaki so crke in kaksen je njihov vrstni
  red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila v zapisu decimalnih
  stevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporocila programov
  uporabniku.

  Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
  sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
  ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
  Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest kategorij:

  ·  LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)

  ·  LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)

  ·  LC_TIME (izpis datuma in ure)

  ·  LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)

  ·  LC_MONETARY (izpis valute)

  ·  LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)


  LC_ALL zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
  izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v sesti
  odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se namrec ni
  mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil, zato je
  standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode za ``da''
  in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
  gettext. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih uporablja mehanizem
  gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.

  Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
  s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
  GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
  lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
  se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
  ipd.

  Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
  vsi prilastki:


       ~> date
       Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
       ~> LANG=sl_SI.iso88592 date
       Sob, 19 okt 1996 22:32:04



  Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej.  Ce zelimo obdrzati
  angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa bi, da
  gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:


       ~> sort abc.tex
       abc
       abca
       abd
       abc
       ~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
       abc
       abca
       abc
       abd



  Seveda LC_COLLATE ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem.  Pri
  razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz
  IX.  za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze prob­
  lem za umetno inteligenco...

  Spremenljivka LANG ima v splosnem obliko:

       LANG=jezik[_drzava[.nabor]]


  Pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca standard ISO
  639, drzava pa dvocrkovna koda drzave, dolocena s standardom ISO 3166.
  Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
  naborom ISO 8859-2, je torej

       LANG=sl_SI.iso88592


  Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
  jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
  Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
  na kratko

       LANG=sl



  5.1.  Programiranje z GNU gettext

  Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:

  ·  xgettext, ki iz izvorne kode izlusci sporocila

  ·  msgcmp, ki primerja dva kataloga sporocil

  ·  msgmerge, zdruzi star preveden katalog sporocil z novim,
     neprevedenim

  ·  msgfmt, ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno obliko

  ·  msgunfmt, obratno od msgfmt

  S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
  programa s paketom GNU gettext.


  1. Najprej napisemo program zgled.c. Pri pisanju programa ze vkljucimo
     mehanizme internacionalizacije:

     ___________________________________________________________________
     #include <locale.h>
     #include <stdio.h>
     #include <libintl.h>

     #define PACKAGE   "zgled"
     #define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"

     char main() {
         setlocale (LC_MESSAGES, "");
         bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
         textdomain (PACKAGE);

         printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
         printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
         return(0);
     }
     ___________________________________________________________________



  2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluscimo izpise na zaslon:

       xgettext zgled.c


  S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obicajna besedilna
  datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporocil.

  3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
     takole:



     ___________________________________________________________________
     # Slovenski prevod zgleda
     # Primoz Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
     #
     msgid ""
     msgstr ""
     "Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
     "POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
     "PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
     "Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
     "MIME-Version: 1.0\n"
     "Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
     "Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
     "Xgettext-Options: \n"
     "Files: zgled.c\n"

     #: zgled.c:13
     msgid "This is a short example."
     msgstr "To je kratek zgled."

     #: zgled.c:14
     msgid "Author: Primoz Peterlin"
     msgstr "Avtor: Primoz Peterlin"
     ___________________________________________________________________



  4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili (angl. portable
     message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:

       msgfmt -v -o zgled.mo messages.po



  5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext nasel:

       mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES



  6. Program prevedemo in povezemo s knjiznico libintl.a:

       gcc -o zgled zgled.c -lintl



  7. Pa poskusimo, kaksna je razlika!


       LANG=C ./zgled
       LANG=sl ./zgled
       LC_ALL=sl ./zgled
       LC_MESSAGES=sl ./zgled
       LC_CTYPE=sl ./zgled
       LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled



  V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v predzad­
  njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
  locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
  ``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
  za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
  irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.

  Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
  ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Tezavo, da GNU
  gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je
  pisec teh vrstic resil z simbolno povezavo v imeniku
  /usr/local/share/locale:

       ln -s sl sl_SI.iso88592



  5.2.  Poslovenjenje katalogov sporocil

  V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
  predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino tistega, s
  cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v slovenscino ze
  prevedena sporocila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
  gettext, grep, hello, recode in tar.  Z nastavitvijo spremenljivke
  okolja

       LANG=sl


  bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila namesto
  angleskih.

  Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
  elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko narocite tako, da na
  naslov sl-request@li.org posljete vrstico

       subscribe


  v telesu sporocila.

  Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
  zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena.  Vabljeni!


  6.  Poslovenjenje razlicnih programov

  Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
  koncal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov, ter
  kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
  s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoc v celoti posveceno
  izjemam -- programom, ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne
  uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
  vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. ce nimamo
  tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
  podobnemu.


  6.1.  Ukazne lupine

  6.1.1.  bash

  Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
  potrebi ustvarimo):


       set meta-flag on
       set convert-meta off
       set output-meta on



  Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
  podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.

  Tole se sicer ne navezuje na slovenscino, ko ste ze pri poslu, si
  lahko zivljenje olajsate se s tem, da tipkam Home, Delete in End
  vrnete njihov obicajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate se
  vrstice


       "\e[1~": beginning-of-line
       "\e[3~": delete-char
       "\e[4~": end-of-line



  6.1.2.  tcsh

  Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
  (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz.  ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
  osebne nastavitve) dopisemo vrstico:


       setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592



  Med nami: kaze, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
  nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.

  Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
  ``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':


       rufko:~% set
       ...
       version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
       rufko:~%



  Pomemben je tisti ``8b''. Ce se pri vas ne izpise, vam verjetno ne
  preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.


  6.2.  Terminalski emulatorji

  6.2.1.  xterm

  V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
  /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) dolocimo pisave,
  ki jih uporablja XTerm.  Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
  siroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
  ISO Latin 2.  Zgled:


       XTerm*font:     -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
       XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2



  Primerne pisave lahko izpisemo z ukazom xlsfonts (glej se razdelek ``X
  Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''):


       xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'



  6.2.2.  rxvt

  Po podatkih v ceskem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
  deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
  najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
  ``Zahvala'', kje ga najdete).


  6.3.  Pisarniski paketi

  6.3.1.  WordPerfect

  (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)

  WordPerfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli. Vse, kar moramo
  napraviti, je da za nase crke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
  radi definirali crko S (velika crka S s stresico).  Pricnemo s
  snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skocimo v tabelo znakov, v
  njej izberemo crko S, zakljucimo makro in nazadnje pri nastavitvah
  povezemo makro z izbrano tipko.

  (Jaka Mele, Message-id:
  <Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>



       ---------- Forwarded message ----------
       Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
       From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
       To: jaka.mele@lugos.si
       Subject: WordPerfect SLO tipkovnica

       Hi!

       Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
       trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
       fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.

       LP, Alen



  Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
  na


       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>


  (Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)



  Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
  Linuxom?" se glasi: SLABO.

  1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
  uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
  fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
  Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
  tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.

  2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
  znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
  skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
  verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
  koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
  napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
  Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
  tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(

  Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)

  Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
  Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
  koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
  in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
  tak.

  --
  Kome.



  6.3.2.  Star Office

  (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)

  StarOffice je malce tezavnejsi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
  vendarle povejmo recept se zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
  slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
  iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov linuxa slovenije
  ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
  l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
  /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
  imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow streznik. To naredimo
  tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopisemo:

       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"


  Za tem pozenemo

       xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/


  ter se xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
  /usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
  povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo se za
  direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
  povezemo .pfb datoteke. Skoraj smo ze na koncu, v datoteko
  /usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru ze dodanih
  pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podrocja, vse nove pisave, tako,
  da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
  -%d-%d-%d-%d...  Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo se
  tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvrsimo xmodmap
  xmodmap.si. Ce imate starejsi Xwindow sistem, si boste morda morali
  xmodmap.si se popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
  normalno, sicer pa samo pozenete swriter3 in uzivate v dodatnih
  slovenskih pisavah.


  6.3.3.  Applixware

  (Boris Pozar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)

  Z Lugosovega streznika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
  8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
  zadeva je resena.


       <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>



  6.4.  Urejevalniki

  6.4.1.  GNU emacs

  Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
  urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
  obozujejo, ali pa sovrazijo. Emacs je vec kot urejevalnik; je
  takorekoc nacin zivljenja. V njem lahko pisete programe, iz njega
  poganjate prevajalnik, pisete besedila, poganjate crkovalnik,
  poganjate TeX, berete posto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
  obvladate Emacs, imate realne moznosti, da se vam se dobrsen del
  naslednjega stoletja ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika.
  Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.


  6.4.1.1.  Starejse izdaje programa GNU emacs

  Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
  (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
  dodamo naslednjih nekaj vrstic:

  ______________________________________________________________________
  ;;  Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
  (standard-display-european t)

  ;;  Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
  (set-input-mode (car (current-input-mode))
          (nth 1 (current-input-mode))
          0)
  ______________________________________________________________________



  Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek z
  nastavitvami:

  ·  /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)

  ·  ~/.emacs (osebne nastavitve)

  ·  /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)

  Z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o
  prilagoditvi Emacsa za slovenscino. Zelimo na primer tudi, da se ukaza
  forward-word in backward-word ne bosta zatikala na nasih znakih, ter
  da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med velikimi in
  malimi crkami. S starejsimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
  trivialno. Bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov Slovenscina in
  racunalniki avtorja Alesa Kosirja, v kateri je programu GNU emacs so
  posveceno obsirno poglavje. Najdete jo na

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>



  6.4.1.2.  GNU emacs 20

  Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
  je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je

  ______________________________________________________________________
  ;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
  ;;; and onwards)
  (set-language-environment "Latin-2")
  ______________________________________________________________________


  Kasneje lahko nacin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
  Set Language Environment / European / Latin-2.


  6.4.2.  crisp

  Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
  Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
  pokusino'' (shareware). Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991
  in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1)
  pa trzi podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blizje
  pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; ce se nobenega od teh dveh
  ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.

  Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
  127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
  uvede z znakoma \x.  Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno kodo Crisp in
  v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
  argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
  makroukaz prevedemo:


       crunch xterm.cr



  Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
  /usr/local/lib/crisp/macros/tty.

  Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
  oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
  vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razlicica Crisp
  za X11).  Poleg tega se je na starejsi verziji Linuxa (1.0.8) crunch
  pritozeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp.  Pomagala je logicna
  povezava:


       ln -s  /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp



  Ales Kosir je napisal za Crisp makro slovene:

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>

  Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
  primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo "c, makro pa pretvori
  zaporedje v ustrezen znak.  Poleg ISO Latin 1 podpira se nekaj drugih
  kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih.  Navodila za uporabo so na
  voljo tudi prek WWW:

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>


  Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
  urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moznost kasnejse
  ugodnejse nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
  opisanih tezav z vnosom osembitnih znakov.


  6.4.3.  vi

  Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi tezav z licencnino
  najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
  vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, vcasih pa tudi ``elvis'',
  delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
  katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
  urejevalnikih naucili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
  ``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem Unixu,
  pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.

  Po izkusnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
  tezav prepuscata osembitne znake. Tezave lahko vcasih povzrocajo
  zunanji programi, ki jih klicemo iz urejevalnika (npr. fmt za
  poravnavanje besedila). Navadno pomaga, ce v ~/.profile dolocimo
  spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').


  6.5.  Elektronska posta

  6.5.1.  Pine

  Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
  (ali /etc/pine.conf, zatem pa se osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
  enem ali drugem poiscemo niz character-set in postavimo to
  spremenljivko na ISO-8859-2:

  ______________________________________________________________________
  ...
  # character-set should reflect the capabilities of the display
  # you have. Normal default is US-ASCII.  Typical alternatives
  # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
  character-set=ISO-8859-2
  ...
  ______________________________________________________________________



  6.5.2.  elm

  Opozorilo: pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega
  ni preveril. Danski in nemski HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
  ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
  bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
  naslednjih spremenljivk:



  ______________________________________________________________________
  ...
  charset=iso-8859-1
  displaycharset=iso-8859-1
  textencoding=8bit
  ...
  ______________________________________________________________________


  Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
  8859-2.

  Se enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opise
  svoje izkusnje.


  6.5.3.  Netscape Mail

  V Netscape Mail 4.06 je mozno pisati nase znake v telesu sporocila, ne
  pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno
  preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
  X11''), le se v menuju View postnega programa izberemo ``Encoding'',
  tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.

  Vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.


  6.6.  Svetovni splet



  6.6.1.  Lynx

  Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
  jo lahko na enega od treh nacinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
  zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puscice izberemo
  zeljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
  nastavitev) nastavimo

       character_set=ISO Latin 2


  In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)

       CHARACTER_SET:ISO Latin 2



  6.6.2.  Netscape Navigator

  (Metod Kozelj, Message-id:
  <Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)

  Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
  uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz nasih
  znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
  X11''). Ko Navigator zazenemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
  za 'Central European (ISO-8859-2)'. Ce pregledujemo stran, ki
  brkljalniku pravilno sporoci uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
  avtomaticno uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
  spremenimo osnovno velikost crk ali pa obliko za proporcionalno
  pisavo.

  To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
  dolocimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
  the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
  katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
  le pisave s pravim naborom znakov.

  Ce pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored crk (razpored
  ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
  pravim razporedom crk, lahko razpored preklopimo rocno z izbiro ,,View
  / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.

  Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu
  tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v
  modulu 'Page Composer'.

  Netscape Communicator 4.06 in novejsi znajo na Unixih, ki imajo
  namescene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
  strani Microsoft CP1250, oznacene kot windows-1250 v glavi.


  6.6.3.  Spletni strezniki

  Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
  for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
  ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Resitev
  problema slovenskih sumnikov v HTML dokumentih``
  http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.


  6.6.3.1.  Nacela


  1. Dolocilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenasa tok
     podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
     vkljucuje osembitne znake, sestnajstbitne znake kot npr. ISO10646
     ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.

  2. Vsebino spisa doloca glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
     informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
     zato mora odrazati pravo vsebino spisa.

  3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
     ,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
     podmnozica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmozen
     prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
     MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:


       Content-Type: text/html



  4. Dolocilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolocilom charset v vrstici
     Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Naceloma je
     dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
     Set Registry. Iz prakticnih razlogov pa je priporocljivo, da se
     omejimo na naslednje entitete HTTP:


       charset = "US-ASCII"
                    | "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
                    | "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
                    | "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
                    | "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
                    | "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
                    | token

  Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred­
  stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
  entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljucuje US-ASCII, ki je
  njegova podmnozica).

  Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
  potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico


       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2



  Pri tem presledek med podpicjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.

  5. Numericne entitete oblike &#nnn; dolocajo pismenko s kodo nnn v
     referencnem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
     trenutno izbranem. Na ta nacin torej sploh ne moremo uporabljati
     nasih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
     lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Crko c (mali C s
     kljukico) lahko torej zapisemo kot &#269;. In samo tako.


  6.6.3.2.  Prakticni oziri

  Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporocljiva, kdaj pa
  ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
  kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
  za vse spise. Ce pa je informacija namenjena sirsemu obcinstvu, pa je
  potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
  kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
  prikazati. Veljavno dolocilo prenosnega protokola HTTP namrec od
  spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikazejo spise HTML, ki
  uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
  zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
  ignorira in stran (nepravilno) prikaze v nekem drugem kodnem razporedu
  (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
  priporocljivo, da vstopne tocke v vas informacijski sistem ne
  uporabljajo kodnih razporedov, razlicnih od ISO 8859-1.


  6.6.3.3.  Podrobnosti izvedbe

  Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streznik
  prilagodimo, da pravilno postreze uporabniku s spisom, kodiranim po
  ISO 8859-2:

  ·  dolocitev nove pripone za staticne spise, kodirane po ISO-8859-2,
     in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME

  ·  dinamicno prekodiranje spisov

  ·  uporaba posebnosti streznika ali brskalnika


  6.6.3.4.  Dolocitev nove pripone za staticne spise

  Ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih
  spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
  katero opremi spis, preden ga izroci prejemniku. Vec razlicnih pripon
  lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
  dolocata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko doloca
  kvecjemu eno zvrst spisa.


  Nobene splosne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
  spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
  8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pricakovala od spletnega streznika, da
  se bo nekako odlocil, s kaksno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
  moznost je vsekakor, da pripono .html trajno vezemo na zvrst spisov
  HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta resitev ima
  seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo, ki ne more prikazati tega
  nabora znakov.

  Tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov, da
  dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa text/html;
  charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To moznost podpira vecina spletnih
  streznikov. Streznika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
  npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
  vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
  domisleno shemo (glej Resitev problema slovenskih sumnikov v HTML
  dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
  uporabljajo kodne razporede, razlicne od ISO 8859-1. Ce na primer
  dolocimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
  razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:


  ·  Streznik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:


       AddType  .html-l2     text/html;charset=ISO-8859-2  8bit 1.0



  ·  Streznik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:


       AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   .html-l2



  ·  Streznik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoci piki:
     v datoteki srm.conf dodamo:


       AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   html-l2



  6.6.3.5.  Dinamicno prekodiranje

  Na vsakem spletnem strezniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
  Interface (CGI) lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih spisov.
  Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
  spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
  pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas streznika,
  po drugi pa dinamicnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
  shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
  komunikacijske vode.

  Primera skriptov, ki izvajata dinamicno prekodiranje:

  ·  slovene - paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz
     kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
     ASCII (s precrkovanjem iz CSZ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
     Ljubljana, Slovenija.

  ·  pl-conv - skript v Perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja
     spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
     RomanCE in US-ASCII (s precrkovanjem). Avtor Jaroslaw Strzalkowski,
     Krakow, Poljska.

  Sledijo tri resitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
  razsiritve programske opreme. Prvi dve se nanasata na spletni
  streznik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
  Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
  Supplemented File Type''.


  6.6.3.6.  Metainformacija za spletni streznik W3C

  Spletni streznik W3C (nekoc poznan kot CERN WWW) omogoca dodajanje
  metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.

  Po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s
  pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Ce na primer spletne
  spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in zelimo opremiti spis
  isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:


  ·  Ce se ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:


       $ mkdir /WWW/Hypertext/.web



  ·  Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
     datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
     Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
     format RFC822. V nasem primeru je to ena sama vrstica:


       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2



  6.6.3.7.  Datoteke ASIS za streznik Apache

  Streznik Apache doloca poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streznik
  poslje datoteko ASIS odjemniku natancno taksno, kot je (angl. ``as
  is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
  Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
  protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.

  V nastavitveni datoteki za streznik dolocimo, da pripona .asis pripada
  zvrsti spisa httpd/send-as-is:


       AddType httpd/send-as-is asis



  Primer datoteke ASIS:


  Status: 200 OK
  Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2

  <HTML>
  <HEAD>
  <TITLE>Hello world</TITLE>
  </HEAD>
  <BODY>
  <H1>Zivjo svet!</H1>
  </BODY>
  </HTML>



  Kot vidite, morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo
  streznika. Streznik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
  smemo vkljuciti v datoteko.


  6.6.3.8.  Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV

  V dolocilu HTTP 2.0 predlagana znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV je
  bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko streznik potegne
  dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
  uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
  kateri streznik to v resnici tudi pocel. Tovrstno razclenjevanje
  spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
  in bi se mocno poznalo pri odzivnosti spletnega streznika. Pac pa so
  namesto tega zaceli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
  (Netscape Navigator, na primer, to pocenja od izdaje 2.0 dalje).

  Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
  zaglavju spisa:


       <HTML>
       <HEAD>
         <TITLE>Naslov<TITLE>
         <META HTTP-EQUIV="Content-Type"
             CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
       </HEAD>

       <BODY>
       Besedilo...
       </BODY>
       </HTML>



  6.7.  Delo na oddaljenem racunalniku

  Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja TCP/IP delamo na drugem
  racunalniku.

  Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
  nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
  obeh podpirata osembitne znake. V primeru tezav se poleg teh programov
  splaca pogledati se

  ·  nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')

  ·  nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega).  Eksplicitno ga
     lahko nastavimo z ukazom
       stty -parenb -istrip cs8


  ·  in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin


  6.7.1.  Telnet

  Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
  toggle binary:

       ~> telnet
       telnet> toggle binary
       Negotiating binary mode with remote host.
       telnet> open racunalnik


  Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike vnesemo v
  nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc.  Vnosi imajo obliko:


       ...
       biofiz.mf.uni-lj.si
               set binary true
       ...



  6.7.2.  rlogin

  Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
  pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':

       rlogin racunalnik -8



  6.8.  TeX in LaTeX

  Poslovenjenje paketa LaTeX obsega

  ·  7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov

  ·  nacin izpisa nasih znakov

  ·  poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.

  ·  slovenska pravila za deljenje besed

  ·  prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
     LaTeX in Linuxdoc DTD

     Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre
     avtomaticno. Pokazemo, kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo.

  Podporo za neangleske jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
  Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
  distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:

       <ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
       <http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>



  Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno izberejo
  slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
  za zlogovanje besed (ce imamo namescene slovenske zlogovalne vzorce;
  poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni nacin
  vnosa znakov "c"s"z:


       \usepackage[slovene]{babel}



  V novi razlicici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
  izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
  8-bitni vnos znakov.  Primer celotnega spisa v LaTeXu:

  ______________________________________________________________________
  \documentclass[a4paper]{article}
  \usepackage[slovene]{babel}
  \usepackage[T1]{fontenc}
  \usepackage[latin2]{inputenc}
  \begin{document}
  Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
  sele ob stirih, odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje in Zetale domov
  ze cetrt cez tri.
  \end{document}
  ______________________________________________________________________



  6.8.1.  LaTeX 2.09

  V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
  mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
  Primer uporabe:

  ______________________________________________________________________
  \documentstyle[latin2]{article}
  \begin{document}
  ...
  \end{document}
  ______________________________________________________________________


  Stil latin2 je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.

       <ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>



  6.8.2.  Slovenska pravila za deljenje besed

  Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
  diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaz Vrecko, in jo predal v last
  slovenskemu drustvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
  individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi. Od
  leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Zlajpah z IJS, ki jo je
  posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezicno podporo
  v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
  z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
  1997-04-15.

  V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
  Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
  administrator pozenete program texconfig. V menuju izberemo moznost
  HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
  izbiri pozene urejevalnik vi in vanj nalozi datoteko language.dat. Za
  tiste, ki ga ne poznate, najnujnejse o uporabi le-tega: levo, desno,
  gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
  Znak pobrisete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
  Datoteko shranite in zakljucite z delom s pritiskom na tipko Esc in
  vpisom :wq (dvopicje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oborozeni s
  tem znanjem v datoteki language.dat pobrisemo komentar (znak za
  procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
  urejevalnik. Program texconfig bo avtomaticno ustvaril nove formatne
  datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.

  Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko sihyph22.tex,
  ki so enako cudezno izginile, ko mu je dr. Zlajpah poslal novo izdajo
  slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
  lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
  navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Pozenemo
  texconfig, tam najprej osvezimo seznam datotek (izbira REHASH -
  rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejsnjega
  odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.

  Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na

       <http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>



  6.8.3.  LyX

  (Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)

  Ce uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
  ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino:


  1. Tipkovnica v strezniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
     v splosnem lahko vnasamo nase znake (to je opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').

  2. Pozenemo LyX in nastavimo:


       Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2



  Zal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rocno
  dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
  /usr/share/lyx/, uporabniska pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:


       \font_norm iso8859-2



  3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:



  Layout / Document / Language = slovene
  Layout / Document / Encoding = latin2
  Layout / Paper / Papersize = A4
  Layout / Quotes = ,,text`` & Double



  4. Ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih (in to
     seveda zelimo), uporabimo se izbiro


       Layout / Save layout as default



  5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
     pritrdilno na vprasanje:


       "Should I set some parameters to letter the defaults
       of this document class?"



  Zaradi napake v LyXu do vkljucno 1.0.0pre2 ni mogoc vnos 8-bitnih
  znakov v matematicnem tekstovnem nacinu (math text mode). Pomagamo si
  tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
  tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obvesceni in
  jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.

  7-bitni vnos sumnikov kot "c"s"z je otezen, ker LyX avtomaticno
  pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
  spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejsa moznost pa je, da
  predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
  cua.bind, kar ze uporabljamo) dodamo vrstico:


       \bind "S-quotedbl" "accent-caron"



  Nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z.  S tem zal izgubimo
  avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pac
  ne moremo imeti...

  Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Ce je se ni, lahko
  napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
  popravimo.

  Ce imamo staro slovensko tipkovnico (ameriska s csz namesto ~{`),
  lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena Salamuna
  <alen.salamun@medinet.si>:


       Options / Keyboard / Primary = slovene



  Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipicno v imeniku
  /usr/share/lyx/kbd/.

  Takole pa lahko uporabimo crkovalnik ``ispell'' za crkovanje
  slovenskih spisov:


       Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
         * Use alternate language: slovensko
         * Extra special chars allowed in words: cszCSZ



  V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:


       Uredi / Crkovalnik / Izbire crkovalnika
         * Uporabi drug jezik: slovensko
         * Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: cszCSZ



  6.8.4.  Pregled besedila na zaslonu

  V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
  programom za pregled besedila na zaslonu:

     XDvi
        V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico

        ________________________________________________________________
        XDvi.paper:     a4
        ________________________________________________________________



     Ghostview
        V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
        /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
        vrstice:

        ________________________________________________________________
        !  Ghostview naj uporablja format A4
        *pageMedia:             A4
        !  Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
        *Ghostview.interpreter: gs
        *Ghostview.arguments:   -sPAPERSIZE=a4
        ________________________________________________________________


     Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
     Ghostview, je pametno, ce mu v nastavitveni datoteki (navadno
     /usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
     /usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
     velikost strani A4. Poiscemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
     (pobrisemo zacetni znak za procent):


          % (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse



  6.8.5.  Stvarna kazala

  Najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
  Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleskih pozna se
  nemska pravila za razvrscanje) in nase abecede ne pozna.

  Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
  besedo, ki jo zelimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej oznaciti z
  ukazom \index{vnos}. Ker navadno zelimo stvarno kazalo tudi izpisati,
  dodamo se ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
  Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:

  ______________________________________________________________________
  \documentclass[a4paper]{article}
  \usepackage[slovene]{babel}
  \usepackage[T1]{fontenc}
  \usepackage[latin2]{inputenc}
  \usepackage{makeidx}
  \makeindex
  \begin{document}
  Ceprav se pouk na zeleznicarski
  soli\index{s~ola@sola!z~eleznic~arska@zeleznicarska} v
  Sentvidu\index{S~entvid@Sentvid} obicajno konca sele ob stirih,
  odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje\index{Z~elimlje@Zelimlje} in
  Zetale\index{Z~etale@Zetale} domov ze cetrt cez tri.
  \printindex
  \end{document}
  ______________________________________________________________________



  Trik je v tem, da makeindex dopusca skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
  je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
  resnici izpise. Naso crko C zato pisemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
  razporedu ASCII za vsemi crkami), in tako bo zanesljivo uvrscena za
  vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:


       latex zelez-sola
       makeindex zelez-sola
       latex zelez-sola



  Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
  ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
  pa vsrka drugi ukaz latex.


  6.9.  groff

  Groff nudi precej omejeno podporo za nase znake. Pri izpisu na zaslon
  (nacin nroff) lahko goljufamo tako, da zapisemo datoteko z osembitnimi
  znaki ISO Latin 2, programu pa lazemo (izbira -Tlatin1), da so
  kodirani po razporedu ISO Latin 1.

  Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko nase
  znake vnasamo kot makroukaze, na primer:


       \('a    a z ostrivcem
       \(vc    c s stresico
       \vou    u s krozcem


  Izpis v obliki PostScript v casu pisanja tega spisa se vedno ne
  deluje, ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
  Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
  tudi tu. Se najvecji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
  osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrzuje vec.  Za
  paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
  ga na

       <ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>



  6.10.  Perl

  Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
  primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic

  ______________________________________________________________________
  use locale;
  ______________________________________________________________________


  bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
  si sposodili pri Janu Pazdziori:

  ______________________________________________________________________
  ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:z:i:s:c:e:
  ~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:zi:sce:
  ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:zi:sce:
  ______________________________________________________________________



  Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
  spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, nase znake
  res uposteval kot crke (\).


  6.11.  Crkovanje: ispell

  Vecina sodobnih distribucij Linuxa ze pride s crkovalnikom Ispell;
  manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete v datoteki

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/slovensko.tar.gz>


  Arhivska datoteka vsebuje dve datoteki, slovensko.hash in sloven­
  sko.aff. Postavimo ju tja, kjer Ispell ze hrani leksikone za ostale
  jezike. Pri piscu teh vrstic je to /usr/lib/ispell/; ce pri vas ni, si
  lahko morda pomagate s tem, da s find poskusite poiskati datoteko
  english.aff. Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je pod­
  jetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s
  posredovanjem dr. Tomaza Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na
  Institutu Jozef Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.

  Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
  katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
  slovensko:

       ispell -d slovensko besedilo.txt



  Natancnejsa navodila za ravnanje s programom Ispell boste nasli v
  prirocniku, vec o prilagoditvi paketa ispell za slovenscino si lahko
  preberete na strani Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Ispell s
  slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni crkovalnik Trubar
  istega avtorja:

       <http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>



  6.12.  Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji

  Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
  Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
  CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
  Latin 7 itd.

  Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
  nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program.  Eden
  takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>


  Starejse izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
  strani 1250-1259.

  Uporaba je enostavna:

       recode yu:latin2 datoteka


  pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
  Latin 2.  Kot obicajno izda tudi tu izbira --help se dodatne moznosti.

  Novejse izdaje programa recode (ki poznajo tudi nekaj vec kodnih
  naborov), uporabljajo malo drugacno skladnjo:

       recode yu..latin2 datoteka


  Po izkusnjah pisca pa je precrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
  se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novejse
  (preizkusne) izdaje programa recode najdete na:

       <ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>



  6.13.  Drugi programi

  6.13.1.  Pregledovalnik less

  Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
  zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.

  Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
  ~/.profile:


       LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET



  latin1 namesto latin2 ni pomota.  Less zaenkrat slednjega se ne pozna,
  ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obicajni, kateri pa
  kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
  enak v celotni druzini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1.  Namesto
  tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:


       LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF



  Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
  znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
  znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
  znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.


  6.13.2.  Koledar gcal

  Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarcek cal, ki pa je precej
  anglocentricen. Thomas Esken iz Nemcije je napisal alternativni
  koledarcek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
  Najdemo ga na obicajnih mestih distribucije GNU. Najblizje je
  verjetno:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


  Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza nasim razmeram:


       GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL



  7.  Tiskanje

  Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:

  ·  Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2

  ·  Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
     znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002

  ·  Tiskalnik razume PostScript

  ·  Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII

     Zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa.


  7.1.  Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2

  Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored ISO
  Latin 2. Med njimi so

  ·  Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus

  ·  Hewlett-Packard LaserJet 5L

  ·  Epson FX-2170 (NLSP)

  ·  Epson LQ-870 (NLSP)

  ·  Epson LQ-2070 (NLSP)

  ·  Epson LQ-2170 (NLSP)

  ·  Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejsi)

  ·  Fujitsu DL700

  ·  Fujitsu DL1150/1250

  ·  Fujitsu DL3700/3800

  ·  Fujitsu DL6400/6600

     Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
     tiskalniku. Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
     Epson (ESC/P2) so naslednje

     PCL
        Tole menda deluje:

        ________________________________________________________________
        \033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
        ________________________________________________________________



     ESC/P2
        Z ukazom ESC ( t prepisemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
        tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
        tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
        Manual``, december 1997):

        ________________________________________________________________
        \033(t\003\000\002\177\002\033t\002
        ________________________________________________________________



     Oznaka \033 je osmiska koda znaka Escape.

  Eden od nacinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
  na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
  podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki''.


  7.2.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki

  Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj je
  bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
  njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
  primerno nastavitvijo v /etc/printcap se vedno tiskamo spise, kodirane
  po ISO Latin 2.

  Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap.  Za zgled si oglejmo
  tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu svedskega
  nabora.



  ______________________________________________________________________
  lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
          :lp=/dev/lp1:\
          :sd=/usr/spool/lpd/epson:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
          :lp=/dev/null:\
          :sd=/usr/spool/lpd/jus:\
          :if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
          :lp=/dev/null:\
          :sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
          :if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  ______________________________________________________________________



  Zgled ima tri tiskalniske vrste.  Prva je dejanski tiskalnik z
  ameriskim (ASCII) naborom znakov.  Druga uporablja filter
  /usr/spool/lpd/jus_filter:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
  ______________________________________________________________________


  Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
  postavimo v prvo tiskalnisko vrsto.  Filter jus_epson ne napravi
  drugega, kot da na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor,
  prepise datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
  nazaj v ameriski nabor.  To je tudi edini del programja, ki je odvisen
  od vrste tiskalnika:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
  #
  # Izberemo slovenski (svedski) nabor
  /bin/echo -ne "\033R\005\c"
  # Izpisemo dokument
  cat
  # Izberemo ameriski nabor
  /bin/echo -ne "\033R\000\c"
  ______________________________________________________________________



  Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
  pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani filter za
  to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
  koncno táko datoteko postavi v prvo vrsto.



  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  /usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
      /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
  ______________________________________________________________________


  Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
  /usr/local/bin/recode.  Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres­
  likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako sumnike kot zavite
  oklepaje, v JUS pa samo se prve.

  Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
  podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
  /usr/spool/lpd/latin2.

  Tiskanje gre zdaj tako:

  1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
     se datoteka odtisne kot ASCII:

       lpr datoteka



  2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
     I.B1.002:

       lpr -Pjus datoteka



  3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
     kodirano po ISO Latin 2:

       lpr -Platin2 datoteka



  7.3.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II

  (Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
  <Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)

  Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
  izboljsavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nase
  znake in oglate in zavite oklepaje. Srz njegovega predloga je filter,
  ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor, takoj za njim pa
  spet nazaj v ASCII.

  Datoteka /etc/printcap je v tem primeru taksna:



  ______________________________________________________________________
  # /etc/printcap
  lp|raw|yu:\
         :lp=/dev/lp1:\
         :sd=/var/spool/lpd/lp:\
         :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
  lat2:\
         :lp=/dev/null:\
         :if=/etc/lp/lat2.filter:\
         :sd=/var/spool/lpd/lat2:\
         :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
  ______________________________________________________________________



  Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
  /etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # /etc/lp/lat2.filter

  /etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
  ______________________________________________________________________



  ,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  #/etc/lp/lat2.switch

  echo -ne "\033R0"

  sed -e "s/c/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
   -e "s/C/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
   -e "s/s/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
   -e "s/S/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
   -e "s/z/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
   -e "s/Z/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
   -e "s/c/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
   -e "s/C/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
   -e "s/d/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
   -e "s/D/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"

  echo -ne "\033R5"
  ______________________________________________________________________



  Matjaz pravi se: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
  uporabljam kar znak 0 (niclo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
  zadovoljen tudi s tem.


  7.4.  Tiskalniki PostScript

  ``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
  Nasih crk ne pozna. Pa ne le nasih, tudi mnogih drugih crk ne pozna,
  in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
  razsirjen z gradniki sestavljenih znakov: stresica, ostrivec, diereza,
  sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoca definiranje
  sestavljenih znakov. Vse skupaj je cakalo samo se nekoga, ki bo
  definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
  bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.

  Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da resita za
  nase kraje neobicajno zagato: kako odtisniti cisto obicajno besedilo
  na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
  stran v PostScriptu z danim besedilom in jo posljeta na tiskalnik.
  Fleksibilnost PostScripta omogoca tudi transformacije (npr.
  pomanjsave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
  Oba podpirata nabor ISO Latin 2.


       <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
       <http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
       <http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
       <ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>



  7.4.1.  ogonkify

  Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoca pravilen odtis
  crk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
  filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko pocel to elegantno, ampak
  mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred
  njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
  datoteke PostScript vsak malo drugace, kar filtru ``ogonkify'' otezi
  delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
  Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.

  Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je namescen, ogonkify
  uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
  Navigatorja:

       ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr



  7.4.2.  GNU enscript

  Ce GNU enscript se ni namescen, ga namestimo po navodilih, ki so
  prilozena programu.  Poleg njega potrebujemo se vsaj eno pisavo z
  vsemi nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1.  Primeren je npr. IBM
  Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
  programom ghostscript ipd.  Ce nismo prepricani, ali ga imamo ze
  namescenega, pozenemo:


       find / -name cour.pf[ab]



  V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
  /usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
  dodamo pravilno pot do datotek s pisavami.  Poleg tega potrebuje GNU
  enscript v vsakem imeniku s pisavami se datoteko z imenom font.map, ki
  vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
  Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.

  Primer konfiguracijske datoteke:



  ______________________________________________________________________
  ...
  #  Kje hranimo pisave PostScript?
  AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
  ...
  #  Privzeti nacin kodiranja:
  DefaultEncoding: latin2
  ...
  #  Privzeti format papirja:
  DefaultMedia: A4
  ...
  #  lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
  QueueParam: -P
  ...
  #  Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
  Spooler: lpr
  ______________________________________________________________________



  Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom

       enscript datoteka



  7.4.3.  a2ps

  Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
  sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
  ``ogonkify''.

  Nasim krajem prilagodimo a2ps z majckeno spremembo nastavitvene
  datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
  /usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
  se imenuje ~/.a2psrc.

  ______________________________________________________________________
  ...
  # Default encoding
  Options: --encoding=latin2

  # Default media
  Options: --media=A4
  ...
  ______________________________________________________________________



  8.  Linux v Sloveniji

  Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih Linuxa po
  drzavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na naslovu

       <http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html>


  Ce vas ni med njimi, se prijavite!

       <http://domen.uninett.no:29659/>



  8.1.  Skupina uporabnikov Linuxa

  Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
  uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drustvo LUGOS (Linux Users Group of
  Slovenia). Drustvo ima svojo stran na WWW:

       <http://www.lugos.si/>


  Drustvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
  tako, da na naslov majordomo@lugos.si posljete vrstico

       subscribe lugos-list


  v telesu sporocila.


  8.2.  Strezniki FTP

  Vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
  streznika LUGOS,

       <http://www.lugos.si/arhiv/>


  Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
  drugimi strezniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
  Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).

       <ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


  Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Debian in
  programje iz projekta GNU,

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


  Streznik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
  v Murski Soboti,

       <ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>


  Studentski informacijski center je s pomocjo Zavoda za odprto druzbo
  uredil streznik FTP v Narodnem domu v Mariboru:

       <ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>


  Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
  racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,

       <ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


  Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strezniku Laboratorija za
  robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:

       <http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>


  Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
  strezniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
  v Mariboru:

       <http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
       <ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>



  8.3.  Usenet

  Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
  Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
  predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima drustvo LUGOS:
  si.org.lugos.


  8.4.  Zastopniki za Linux

  Agenda d.o.o., Lavriceva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
  zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.

  CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
  zalozenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel.  061/614548)
  ali Mantis (tel. 061/1685473).


  9.  O tem spisu

  Najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
  Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani
  Slovenskega drustva uporabnikov Linuxa:

       <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
       <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>


  Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splosna vprasanja o Linuxu in
  poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
  ali v si.comp.os.unix.


  9.1.  Opombe k drugi izdaji

  Druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve, ki je izsla
  konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
  stvari, ki jim moramo opraviti, ce zelimo usposobiti nase znake na
  konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zacetek.
  Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
  locale predstavlja standarden nacin prilagoditve programov, zato je
  temu razdelku namenjena vecja pozornost. V celoti so novi opisi
  prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniskih paketov WordPerfect,
  Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
  urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razsirjen z domiselno
  alternativno razlicico tiskalniskega filtra; dodatno sta omenjena
  ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
  Sloveniji. In morda se kaj, kar sem pozabil.

  Ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o
  problemih, s katerimi sem se sam sreceval, se zdaj nekoliko bolje
  zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
  programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
  Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih resitev nisem
  preizkusal; zaupam pac izkusnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
  navedel in lahko stopite v stik z njimi.


  9.2.  Zahvala

  Ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila, je cas, da priznam
  sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
  se naucil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
  ``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
  internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
  koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
  ogonkowa, ter Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Prvi spis je
  spisala skupina avtorjev, obcasno ga objavijo v cz.comp.linux,
  zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Ceskem in Slovaskem; drugo
  najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdrzuje Jaroslaw
  Strzalkowski. ``Slovenscino in racunalnike'' najdete na
  http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.

  Z namigi in nasveti so mi pomagali se (v abecednem vrstnem redu):
  Gorazd Bozic <gorazd.bozic@arnes.si>, Ales Casar <casar@uni-mb.si>,
  Tomaz Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Matjaz Godec <gody@elgo.si>,
  Ales Kosir <ales.kosir@hermes.si>, Metod Kozelj <metod.kozelj@rzs-
  hm.si>, Renato Lukac <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer
  <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak
  <borutm@bigfoot.com>, Boris Pozar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko
  Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>, Robert Susic
  <robert.susic@ijs.si>, Alen Salamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaz
  Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in Leon Zlajpah
  <leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuscenim se
  opravicujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.


  9.3.  Vprasanja

  9.3.1.  Se pravi Slovenian ali Slovene?

  Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
  s tega podrocja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
  Slovnicno je pravilno eno ali drugo, odlocitev za eno ali drugo
  varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
  razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
  ostalo.


  9.3.2.  Nasi znaki v tem spisu

  Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa nima.
  Kako to?

  Kovaceva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
  uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
  Cees de Groot, vzdrzevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
  urednik zbirke HOWTO, se tezave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
  boljse case pise v Latin-2; preden poslje material uredniku, pa poreze
  kljukice nad sumevci. Za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in
  paketu sgmltools lazemo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
  pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
  pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
  uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti se malo
  telovaditi s sed.


  9.4.  Uporaba in razsirjanje

  Copyright (c) 1996,1999 Primoz Peterlin
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko razsirjate pod
  pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
  http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
  razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
  Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
  vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
  vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
  trzenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
  odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
  neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.


  9.5.  Note to English readers

  Copyright (c) 1996,1999 by Primoz Peterlin
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
  distributed under the terms set forth in the LDP license at
  http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
  distributed in modified form without consent of the author.

  The information in this document is provided in belief of being
  accurate and useful, however without any warranty, expressed or
  implied, including, but not limited to, the implied warranties of
  merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
  of using the information goes with the user. The author can not be
  liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
  use of information provided in this document.